Stres

Ob določenih dogodkih ali okoliščinah se mi pojavijo naslednje misli:
  • Tega ne zmorem.
  • Kar se mi dogaja, je grozno.
  • Občutim ogromen pritisk z vseh strani.
  • Slabo se počutim.
  • Občutek imam, da se mi bo zmešalo.
  • Zdi se mi, da situacije ne morem več obvladovati.
Postanem:
  • Potrt/-a
  • Napet/-a
  • Jezen/-a
  • Pretirano občutljiv/-a
  • Prepirljiv/-a
  • Razdražljiv/-a
 
  • Moje dlani postanejo potne in mrzle.
  • Srce mi hitreje bije.
  • Stiska me v prsih.
  • Težko diham.
  • Pojavi se mi glavobol.
  • Postane mi slabo.
  • Dobim izpuščaje.
  • Imam občutek zakrčenih mišic v telesu.
 
  • Manjka mi volje za karkoli.
  • Zdi se mi, da se nikakor ne morem zorganizirati in da mi stvari uhajajo iz rok.
  • Sem pretirano jokav/-a.
  • Imam težave s spanjem.
  • Težko se zberem.

 

Verjetno ste pod stresom.

 

Kaj je stres?
Stres lahko sprožijo negativni ali pozitivni dogodki, ki posameznika vržejo iz ravnotežja. Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika bodisi na pozitiven ali negativen dražljaj, ki kakorkoli zamaje njegovo ravnotežje. Ta dražljaj, ki mu pravimo tudi stresor, je lahko dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik zazna kot stresnega.
Ljudje smo si različni, zato tudi stres in dejavniki stresa niso za vse enaki. Odvisni so od posameznikove osebnosti, njegovih preteklih izkušenj, okoliščin in okolja, v katerem živi. Pomembno je tudi posameznikovo doživljanje sveta in kakovost medosebnih odnosov.
Za nekoga bo nek dogodek predstavljal hud stresor, za nekoga drugega pa bo morda le pozitivna spodbuda.
Zavedati se moramo, da je stres do neke mere koristen in celo potreben. Na nas pa začne vplivati negativno takrat, ko je stresnih situacij preveč, so premočne, preveč zgoščene in predolgo trajajo.
Ljudi, ki so pod stresom, lahko začnejo mučiti naslednje motnje:
prebavne motnje: čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje;
motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa;
motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja,
alergije;
motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
motnje dihal: pogosti prehladi, astma;
duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in
depresija.

 

Negativen stres
Za nas je še posebej nevaren in uničujoč premočan in predolgo trajajoč negativen stres. Gre za kakršenkoli stresen življenjski dogodek (izguba službe, smrt prijatelja, prometna nesreča, nakup stanovanja, rojstvo otroka, razveza) – lahko gre za negativen ali pozitiven dogodek. Ob negativnem dogodku občutimo žalost, nemoč, tesnobo, jezo in strah, pri negativnem pa prevladata veselje in pričakovanje. Če se zgodi, da nek dogodek ali položaj v nas vzbuja intenzivne občutke tesnobe, jeze in strahu oziroma nam škoduje, gre za negativen stres.
Trajanje takih občutkov ob stresnem dogodku ali situaciji je odvisno od posameznika do posameznika in njegove zmožnosti soočanja s stresnimi dogodki. Nekateri se namreč hitro poberejo in so sposobni poskrbeti zase, drugi pa se zaradi stresa počutijo popolnoma nemočne in ohromljene. Pozneje se ljudje kakšen dan počutijo bolje, naslednji dan pa se jih spet polotijo čustva žalosti, jeze ali obupa. Tako nihanje razpoloženja kaže na to, da je začel posameznik počasi sprejemati stresen položaj ali dogodek.
Ljudje, ki so nagnjeni k depresiji ali tesnobni motnji, lahko zaradi premočnega negativnega stresa padejo v depresijo oziroma se jim pojavijo anksiozne motnje. Smo pa ljudje različni, zato ni univerzalne formule za to, kaj bo pri nekom sprožilo pojav depresije ali anksioznih motenj.

 

Soočanje s stresom
Ob vzrokih stresa (bolezen, smrt bližnjega, težave v službi, preveč obveznosti, pomanjkanje podpore iz okolice, finančne težave, razveza, …):
  • doživljamo določena čustva (strah, obup, jezo vznemirjenost).
  • se nam pojavijo negativne misli (Zakaj jaz? / Temu ne bom kos. / Zmešalo se mi bo.).
  • se nam telo odzove z naslednjimi znaki: hitro bitje srca, otežkočeno dihanje, vrtoglavica, slabost, tresenje, …
  • se spremeni tudi naše vedenje (reakcija “boj ali beg”, jok, neorganiziranost in zmedenost, težave s spanjem, prepirljivost, …).

 

Prilagajanje na stres
Ugodno prilagajanje na stres
Nekateri se vprašajo, ali lahko na dano situacijo kakorkoli vplivajo. Potem začnejo reševati tiste težave, na katere lahko vplivajo (če so se sprli s partnerjem, se z njim pogovorijo).
Ko na stres ne morejo vplivati, poskušajo obvladovati svoj odziv na stres, se sproščajo in skrbijo za krepitev lastnih moči: Vzamejo si čas zase, skrbijo za dobro duševno in telesno počutje, sprejmejo pomoč drugih, …
Manj ugodno prilagajanje na stres
Ljudje se v tem primeru ukvarjajo s simptomi stresa, nastale situacije ne sprejmejo, so nedejavni, umikajo se pred ljudmi. Na ta način žal stres le še bolj poglabljajo.

 

 

Kako obvladovati stres?
 
  • Bodite pripravljeni. Verjetno veste, kateri stresorji vas v določenih okoliščinah lahko doletijo. Naredite si načrt in se tako pripravite, kako se boste z njimi soočili.
  • Naj vam določeni stresorji ne pridejo več do živega. Dogodki, kot so gneča na cesti, prepir s partnerjem, zamujanje na sestanek, lahko na nas zelo vplivajo in hitro se zgodi, da stres, ki so nam ga povzročili, prenesemo tudi na druga področja svojega življenja. Poskusite se od njih distancirati in jim ne pustite, da preveč vplivajo na vaše življenje.
  • Miren odziv. Na stres se lahko odzovem burno in dopustimo, da postanemo žrtev stresnega dogodka ali situacije. Lahko pa se odzovemo mirno in tako ohranimo notranje ravnovesje in si damo možnost, da se v miru odločimo, kako se bomo soočili z dano situacijo.
  • Nadzor nad telesom. Pomembno je, da v stresnih okoliščinah ostanete mirni: umirjeno dihajte in sprostite mišično napetost.
  • Poiščite svojo notranjo moč. V stresnih situacijah bi najraje stres izbrisali ali pa se mu izognili. To ne gre. Raje se umirite. Postanite pozorni na svoje dihanje in sprostite napete mišice.
  • Bodite optimistični. Ko ste pod stresom, se vam verjetno zdi, da se vam sesuvajo tla pod nogami, situacija se zdi brezizhodna. V takih trenutkih poskusite najti pozitivne plati dane situacije in v njej videti novo priložnost.
V lekarnah in specializiranih trgovinah so vam na voljo tudi izdelki brez recepta, ki vam bodo morda pomagali, da se boste lažje umirili.
Pred jemanjem kateregakoli zdravila se obvezno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.