Smo res to, kar jemo (in kar jedo naše mame)?

Smo res to, kar jemo (in kar jedo naše mame)?

Vedno več raziskav se ukvarja s povezavo med prehrano in duševnim zdravjem otrok. Slabe prehranske navade naj bi sprožale tveganje za razvoj različnih duševnih motenj, kot sta depresija in anksioznost, prav tako pa tudi duševnih motenj, ki se odražajo navzven, med katere sodijo različne vedenjske motnje, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo in druge. Tako prehrana nosečnice kot prehrana otroka v prvih letih njegovega življenja, pa tudi pozneje, lahko vplivajo na otrokovo duševno zdravje med 18. meseci in 5. letom starosti, pa tudi pozneje. Predporodno obdobje pa tudi prva leta življenja so namreč čas, ko se otrokovi možgani razvijajo z veliko intenzivnostjo.

Ena od zadnjih študij na tem področju, ki so jo opravili norveški raziskovalci, je pod drobnogled vzela prehranske navade 23000 nosečnih Norvežank in njihovih otrok. Nosečnice so morale redno voditi dnevnike prehrane. Da bi izključili druge učinke na te dejavnike, so raziskovalci proučili tudi socioekonomski status žensk, nivo izobrazbe, preverjali so, če ženske kadijo ter če so v prvih 4 do 5 mesecih nosečnosti depresivne oziroma če so imele depresivne simptome takrat, ko so bili njihovi otroci stari med 1,5 leta in 3 leti. Otrokovo razpoloženje in vedenje so raziskovalci spremljali preko njihovega zdravstvenega kartona, pri starosti 1,5, 3 in 5 let.

Raziskovalci so pri materah opazili dva izstopajoča načina prehranjevanja. Šlo je za zelo zdravo prehranjevanje, ki je vključevalo veliko zelenjave, sadja, žit z veliko prehranskimi vlakninami in rastlinskih olj, na drugi strani pa so raziskovalci opazili tako imenovane nezdrave vzorce prehranjevanja, kjer so matere uživale veliko čipsa, čokolade, piškotov, sladkih pijač, sladoleda, pico in druga močno predelana živila. Zdrav življenjski vzorec je vključeval veliko rib, oparjene zelenjave, sadja, jajc, ribjih izdelkov, polnovrednega kruha.

Ženske so prav tako izpolnile vprašalnike, v katerih so jih raziskovalci spraševali o prehrani njihovih otrok, in sicer v primeru, če so imeli ti 18 mesecev ali 3 leta. Tudi tukaj so zaznali dva prehranjevalna vzorca, ki sta vključevala podobna živila, kot so jih uživale matere.

Raziskovalci so ugotovili, da nezdrava hrana pri nosečnicah vpliva na različne vedenjske težave njihovih otrok – ne glede na prehrano otroka samega. Nezdrava prehrana pri otroku pa ima velik vpliv tako na razvoj duševnih motenj, kot sta anksioznost in depresija, kot tudi na razvoj duševnih motenj, ki se odražajo navzven. Ti rezultati so bili neodvisni od duševnega zdravja ali socioekonomskega statusa mater.

Čeprav gre za preliminarna odkritja, obstajajo biološke razlage za to, zakaj materino in otrokovo prehranjevanje v njegovem zgodnjem obdobju vplivata na otrokovo duševno zdravje. Med njimi velja meniti pomanjkanje določenih hranil, ki se lahko kažejo kot ireverzibilne spremembe v razvoju možganov, vključno z nevrotransmitorskim sistemom. Nevrotransmitorji so kemične spojine, ki uravnavajo razpoloženje, skrbijo pa tudi za druga področja duševnega zdravja. Druge raziskave, opravljene na glodavcih, pa so pokazale, da so potomci glodavcev, ki so dobivali tako imenovano »zahodnjaško« prehrano, kazali povišano delovanje simpatičnega živčnega sistema ter znake hiperaktivnosti. Potomci miši, katerim je primanjkovalo drugih hranil, kot so na primer maščobne kisline omega 3, so pogosteje kazali simptome anksioznosti.  

Prehrana je eden od dejavnikov, glede katerega ljudje lahko imajo določen nadzor. Čeprav je nosečnost lahko precej naporno obdobje, polno različnih izzivov v smislu poželenja po določeni hrani, strahu pred čezmernim pridobivanjem teže v nosečnosti in v poporodnem obdobju, pa je pomembno, da bodoča mamica karseda dobro poskrbi za svojega otroka – tudi z ustrezno prehrano.

 

Vir: Psychology Today l Foto: Freedigitalphotos.net