Neverjetna moč samouresničujoče se prerokbe

Neverjetna moč samouresničujoče se prerokbe

Novo jutro. Še en dolg dan, prenatrpan s pomembnimi obveznostmi in neštetimi drobnimi opravki, med katere nam morda uspe stisniti še kakšno prijetno aktivnost ali druženje, za počitek pa bo mogoče čas zvečer, ko čisto vse postorimo? Ali še en dan novih možnosti, da gremo skozi dan notranje mirni, stabilni in osredotočeni, da bomo zmogli narediti tisto, kar bomo ocenili kot pomembno, ter si znali vzeti čas tudi za prijetne trenutke? Zgodi se lahko prvi ali drugi scenarij – odvisno od naše notranje naravnanosti, s katero pričnemo nov dan.

Kolikokrat smo spoh pozorni na pogovor s samim seboj, ki se konstantno odvija v naših glavah, ne da bi se tega kaj dosti zavedali? V naši naravi je, da se misli nenehno porajajo, prihajajo in odhajajo, vendar tega običajno niti ne opazimo. Ponavadi opazimo le rezultat teh misli – spremembo v razpoloženju, drugačne občutke v telesu ali v obliki vedenja. Le redko pa se zavedamo, da je vse to le zunanji pokazatelj našega notranjega samogovora. In način, kako se pogovarjamo sami s seboj, je izjemno pomemben. Kaj je prva misel, s katero se prebudimo? O čem razmišljamo, ko se vstanemo iz postelje, ko se oblačimo in pripravljamo na nov dan? S kakšnimi mislimi zjutraj odhajamo od doma? Te misli močno določajo, kakšen dan je pred nami.

Če se v nov dan odpravimo z negativnimi, kritičnimi, obtožujočimi in podobnimi mislimi, te misli pospremijo neprijetna čustva tesnobe, strahu, lahko tudi jeze, žalosti ipd. Naše telo postane zakrčeno, togo, nefleksibilno in običajno tudi pasivno. Logično je, da je velika verjetnost, da dan ne bo uspešen. Če pa pričnemo nov dan z optimističnimi, spodbudnimi, samozavestnimi mislimi, se počutimo dobro. Zadovoljni smo, naše telo je sproščeno, bolj smo motivirani za akcijo, bolj se potrudimo in posledično je tudi verjetnost, da nam nekaj uspe, veliko večja.

Strokovno temu pojavu, ko mišljenje vpliva na rezultat, rečemo samouresničujoča se prerokba. Gre za to, da se naše pričakovanje ali napoved z veliko verjetnostjo tudi uresniči, ker obstaja med prepričanjem in vedenjem pozitivna povratna zanka. Če v neko (pozitivno ali negativno) misel verjamemo, je večja verejetnost, da bomo v tej smeri tudi delovali, in posledično dosegli predviden rezultat. Primer je tudi t. i. placebo učinek, ko nam neko »zdravilo« brez zdravilnih učinkovin pomaga samo zato, ker verjamemo v njegovo zdravilno moč.

Zakaj torej ne bi v nov dan zakorakali prepričani, da bo dober? Konec koncev se nam takšen način mišljenja bolj »izplača«.

 

Sabina Prah, uni. dipl. psih. Psihoterapevtsko društvo Izbira