Naj psihoterapija več ne bo tabu - 2. Del

Naj psihoterapija več ne bo tabu - 2. Del

V predhodnem prispevku si izvedel-a, kaj je psihoterapija in uvodni del, kako poteka psihoterapija.

V današnjem prispevku boš izvedel/a nadaljevanje poteka psihoterapije, kateri dejavniki vplivajo na izid psihoterapije in kdaj na psihoterapijo, zato všečkaj današnji prispevek in ga deli še na svojem fb profilu s svojimi prijatelji. Smile

 

Kako poteka psihoterapija?

Prvo srečanje s klientom terapevt nameni informacijam o terapiji, poteku in trajanju. Namenjeno je seznanjanju s klientovimi težavami, pričakovanji, cilji, ki si jih je morda zadal. V psihoterapiji stremimo k temu, da ima proces terapije določeno strukturo. To pomeni, da sta dan in ura srečanja vnaprej točno določena, klient prihaja na terapijo točno, terapevt pa jo zaključi ob uri. Klient in terapevt skupaj določita termin srečanj, ki bi klientu seveda najbolj ustrezal. Srečanja načeloma potekajo 1x tedensko, po 45 – 60 minut. Pomembno je, da je terapija kontinuirana, brez daljših prekinitev. Psihoterapija lahko traja nekaj tednov, mesecev ali pa nekaj let, odvisno od klientovih težav in ciljev.

V psihoterapiji se klient in terapevt pogovarjata o klientovih željah in pričakovanjih glede terapije. Terapevt bo med terapijo poskušal izvedeti čim več o vaših mislih, čustvih, zaznavah, odzivih, upanjih, strahovih. Psihoterapevt vam ne bo dajal nasvetov o tem, kaj bi morali storiti oziroma izbrati pri pomembnih odločitvah. Terapevt vam bo na podlagi zbranih informacij pomagal, da sami pridete do svojih odgovorov. Psihoterapija je včasih tudi boleča in pogosto se lahko pojavi občutek sramu. Pomembno je, da to delite s terapevtom, saj so občutki, ki se pojavijo v terapiji osrednjega pomena za vaše delo na sebi.

Dobro je vedeti, da tako kot nam ne ustreza vsak zdravnik, frizer, nam tudi vsak terapevt ne more nujno ustrezati. V tem primeru imamo možnost, da si poiščemo terapevta, s katerim bomo lahko delali. Torej, če ugotovite, da »zadeva« ni za vas, preden obupate, poskusite z obiskom še kakega drugega terapevta, morda iz druge psihoterapevtske smeri.

Kateri dejavniki vplivajo na izid psihoterapije?

Ogromno raziskav je bilo narejenih z željo, da bi ugotovile, katera je tista psihoterapija, ki je najbolj učinkovita. Vse do danes ni zmagala ena, vendar ugotavljajo, da med učinki različnih vrst psihoterapij ni bistvenih razlik (Žvelc, 2011).

Kljub temu pa se opisujejo nekateri dejavniki, ki prispevajo k učinkovitemu izidu psihoterapije:

-          Lambert (2007, v Žvelc, 2011):

1. zunajterapevtski dejavniki v klientovem življenju – 40 %,

2. skupni dejavniki – 35 % (dejavniki, ki so bili odkriti v večini psihoterapevtskih smeri – dober terapevtski odnos, klientovo zaupanje ...),

3. terapevtovi dejavniki – 20 % (sprejemanje, sočutje, kongruentnost),

4. psihoterapevtske tehnike – 5 %.

 

-          Lambert in Bergin (1994, v Žvelc, 2011):

1. uspeh terapije je odvisen tudi od učinkovitosti terapevta.

 

-          Goldfried (1995, v Žvelc, 2011):

1. terapevtska aliansa in odnos,

2. klientovo upanje, da psihoterapija pomaga,

3. perspektiva zunanjega opazovalca,

4. nove izkušnje,

5. testiranje resničnosti.

 

Kdaj na psihoterapijo?


Ko sem v osebni stiski:

-          se počutim nemočen, nesposoben, manjvreden,

-          nisem zadovoljen s samim seboj,

-          imam močne občutke krivde,

-          sem tesnoben,

-          počutim se osamljenega in samega,

-          se počutim depresivnega,

-          ko sem izgubil bližnjo osebo,

-          ko sem se razšel s partnerjem,

-          imam težave pri vzpostavljanju stikov z ljudmi,

-          izgubil sem smisel, motivacijo, voljo,

-          doživljam fizično, spolno ali psihično nasilje,

-          imam težave v spolnosti,

-          sem pod stresom,

-          sem zasvojen (alkohol, droge, spolnost ...),

-          težko obvladujem svojo jezo,

-          imam težave v odnosih,

-          imam ogromno telesnih težav, čeprav so medicinski izvidi v redu,

-          ne znajdem se v starševski vlogi ...

 

ALI ali pa želim le izboljšati kakovost življenja:

-          želja po osebni rasti,

-          sprememba svojih negativnih vzorcev,

-          učinkovito upravljanje življenja,

-          čutiti osebno izpolnjenost,

-          odkriti in razviti svoje potenciale.

 

Avtor: Jerneja Korasa, mag. psih., specializantka integrativne relacijske psihoterapije

 

Foto: Freeimages.com

 

 

Literatura: Žvelc, M. (2011). Kaj je psihoterapija? V M. Žvelc, M. Možina in J. Bohak (ur.), Psihoterapija (str. 1–9). Ljubljana: IPSA.

Jerneja Korasa
Jerneja Korasa

Kategorije

Rubrike

Preberite še

(Ne) razumljeno srce

V predhodnem prispevku si izvedel-a, kaj je psihoterapija in uvodni del, kako poteka psihoterapija. V današnjem prispevku boš izvedel/a...

Če znotraj sebe čutiš ...

V predhodnem prispevku si izvedel-a, kaj je psihoterapija in uvodni del, kako poteka psihoterapija. V današnjem prispevku boš izvedel/a...

Joga in dvig energije reproduktivnih organov

V predhodnem prispevku si izvedel-a, kaj je psihoterapija in uvodni del, kako poteka psihoterapija. V današnjem prispevku boš izvedel/a...

Zakaj ne morem zanositi?

V predhodnem prispevku si izvedel-a, kaj je psihoterapija in uvodni del, kako poteka psihoterapija. V današnjem prispevku boš izvedel/a...