Ko boli celo telo ali sindrom fibromialgije

Ko boli celo telo ali sindrom fibromialgije

Vsak izmed nas že od najzgodnejšega in najnežnejšega obdobja našega življenja prav gotovo ob različnih situacijah prihaja v stik z bolečino. Po navadi je bolečina akutna, kar pomeni, da ima jasen izvor, ki po določenem krajšem času izzveni in tudi občutek boleče izkušnje izgine. Včasih pa bolečina vztraja mesece in celo leta ter se razširi po telesu. Takrat govorimo o kronični razširjeni nerakavi bolečini. Kronična razširjena bolečina je kompleksna izkušnja, zato je opredeljena kot multidimenzionalna, saj vključuje tako neprijetno senzorno kot tudi čustveno izkušnjo, ki je povezana z dejansko ali možno poškodbo/okvaro tkiva. Posebno obliko kroničnega bolečinskega sindroma predstavlja fibromialgija, ki zajema večji del telesa. Značilna je preobčutljivost na pritisk, ki jo zdravniki opredelijo kot najmanj enajst bolečih fibromialgičnih točk od osemnajstih standardiziranih. Te točke naj bi bile prisotne v vseh štirih kvadrantih telesa, torej v levi in desni roki, levi in desni nogi ter ne levem in desnem delu telesa. Ker gre za kronični sindrom, se mora bolečina ponavljati vsaj tri mesece. Bolečina po navadi nastane postopoma in je pri veliki večini posameznikov povezana s težjimi stresnimi obremenitvami.

Iz tega razloga se je pomembno zavedati, da zmanjšana sposobnost posameznika ni le posledica somatskih procesov, temveč tudi psihosocialnih dejavnikov. Izkušnja bolečine je rezultat vpliva tako bioloških dejavnikov kot tudi bolnikovih osebnostnih dejavnikov ter kulturnega in socialnega okolja, in kot taka odraža dinamične procese predelave širokega nabora vstopnih dražljajev. Iz tega razloga zajemajo multidisciplinarne obravnave, ki upoštevajo načela interdisciplinarnosti, elemente bio-psiho-socialnega modela razlage bolezni.

Pri osebah s fibromialgijo se zaradi dolgotrajne razbolelosti s časom praviloma pojavi negativno čustvovanje, ki se kaže v znižani razpoloženjski legi, anksioznosti, jezavosti, v občutkih nemoči in negotovosti z mislijo, ali bo sploh še kdaj dobro. Pogosto je tudi katastrofiziranje, ki se kaže na miselnem nivoju v obliki ruminacij in magnifikacij, na čustvenem pa prek občutkov nemoči, in znižuje ali pa povsem onemogoči konstruktivne načine spoprijemanja z bolečino. Doživljanje bolečine posameznike pasivizira, mnogi poročajo o osiromašenem družabnem življenju ter težavah na delovnem mestu, saj ne zmorejo kakovostne in učinkovite vpetosti v zahteve ter dolžnosti, ki jim jih nalaga polni delovni čas. Vse našteto predstavlja normalen odziv na nenormalno situacijo, kot sta razbolelost telesa in nenehno doživljanje bolečine, ki ne ponehata, in mnogi ne zmorejo najti vzroka za tovrstno stanje. Skozi pregled literature ter prek osebnega stika s pacienti ugotavljamo, da bolečino krepijo vzorci – prepovedi in gonila, ki so jih posamezniki oblikovali skozi izkušnje z neposredno okolico, kamor spadata družina in družinska dinamika ter posredno prek vključevanja v širše družbeno okolje z določenimi kulturnimi, vrednotnimi, moralnimi ter socialnimi normami in prepričanji. V skladu z razvojno teorijo, s teorijo navezanosti ter na podlagi različnih psihoterapevtskih pristopov ugotavljamo, da obremenjena družinska dinamika, ki spremlja razvoj otroka, ključno sooblikuje prepovedi in gonila ter s tem določa vzorec čustvovanja, mišljenja in vedenja, ki nas vodi skozi življenje in deluje nezavedno – postane naša varna vsakdanja rutina, ki povzroča, da se pogosto znajdemo v začaranem krogu. Večina obolelih s fibromialgijo je ženskega spola. Pogoste skupne izkušnje, o katerih spregovorijo so naslednje: alkoholizem v otroštvu in z njim povezano psihično in fizično nasilje, pomanjkljiva oziroma nevarna oblika navezanosti, pretirano vključevanje v težke delovne obveznosti, pogosto kaznovanje, klima s pomanjkljivimi pohvalami ali pa odraščanje brez njih, zanemarjanje in spregledovanje s strani staršev. Pacienti s tovrstnimi izkušnjami pogosto oblikujejo gonila, ki jim narekujejo, da morajo ugajati drugim, da morajo hiteti in biti popolni, ter prepovedi, ki izzovejo pogoste občutke krivde. Tovrstna naravnanost, ki je prisotna že od otroštva, je močno povezana s telesnimi odzivi – telo je preveč časa vzdraženo in napeto. Ker vsa doživljanja tvorijo spomin, si telo zapomni tudi te odzive. V določenem trenutku je napetosti preveč, ravnovesje se zruši in telo prične boleti. Iz tega razloga je pomembno, da dobijo pacienti vpogled v prej omenjene vzorce in jih smiselno povežejo z doživljanjem bolečine ter to bolečino tudi ustrezno razumejo in vzpostavijo občutek varnosti.

 

In kaj se dogaja z možgani posameznika s fibromialgijo? Literatura podpira teorijo, da predstavlja fibromialgija motnje v delovanju osrednjega živčnega sistema, kjer iz perifernih tkiv preko hrbtenjače v možgane ves čas prihajajo informacije o dražljaju, zaradi česar tvorijo možgani informacijo o bolečini. Centra za bolečino v možganih ni, ampak je razpršena. Ugotovljene pa so nekatere spremembe in kognitivni upadi. Nekateri avtorji v svoji hipotezi predvidevajo, da so obremenilne izkušnje v zgodnjem obdobju življenja tiste, ki so zaradi travmatičnega delovanja, na možganih pustile posledice. Rezultati študij kažejo, da naj bi imelo 90% oseb s fibromialgijo težave s koncentracijo. Prav tako ugotavljajo nekatere oškodovanosti epizodičnega spomina in verbalne fluentnosti. Z vidika delovanja možganov ugotavljajo večjo aktivnost nekaterih možganskih področij (insula, senzomotorični korteks, superiorni temporalni girus). Glede strukture ugotavljajo manjši delež sive možganovine – zmanjšana gostota sive možganovine je v talamusu, v medialnem čelnem režnju, v skorji inzule, v zadnjem girusu cinguli. Pomemben prostor v raziskavah imajo tudi spremembe tistih delov, ki so namenjene stresnemu odzivanju in čustvovanju.

 

Avtorica: Dr. Barbara Horvat, uni. dipl. psih.

 

ZA RADOVEDNE:

Ablin JN, Cohen H, Buskila D. 2006. Mechanisms of disease: genetics  of fibromyalgia. Nat Clin Pract Rheumatol 2:671-8.

Apkarian AV, Sosa Y, Sonty S, Levy RM, Harden RN, Parrish TB, and others. 2004. Chronic back pain is associated with decreased prefrontal and thalamic gray matter density. J Neurosci 24:10410-5.

Backman L, Nyberg L, Lindenberger U, Li SC, Farde L. 2006. The correlative triad among aging, dopamine, and cognition: current status and future prospects. Neurosci Biobehav Rev 30:791-807.

Kuchinad A, Schweinhardt P, Seminowicz DA, Wood PB, Chizh BA, Bushnell MC. 2007. Accelerated brain gray matter loss in fibromyalgia patients: premature aging of the brain? J Neurosci 27:4004-7.

Malaty A, Sabharwal J, Smallwood Lirette L, Chaiban G, Eissa H, et al. How to assess a new patient for a multidisciplinary chronic pain rehabilitation program: a review article. The Ochsner Journal 2014; 14: 96–100.

Morley S, Williams A, Hussain S. Estimating the clinical effectiveness of cognitive behavioural therapy in the clinic: evaluation of a CBT informed pain management programme. Pain 2008; 137: 670–80.

Oliveira P, Costa ME. Interrelationships of adult attachment orientations, health Status and worrying among fibromyalgia patients. J Health Psychol 2009; 14: 1184–95.

Ramırez-Maestre C, Lopez Martınez AE, Esteve Zarazaga R. Personality characteristics as differential variables of the pain experience. J Behav Med 2004; 27: 267–75.