Javno mnenje o vlogi psihologa v “krizi”

Avtorici: Ferk Anja in Zukanović Sanja, študentki 3. letnika prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

 

Povzetek: V medijih in pogovorih posameznikov vse več slišimo o krizi in o kriznih razmerah kot o splošnem ekonomsko-družbenem stanju. Tovrstna prepričanja se posledično odražajo tudi na življenju vseh teh posameznikov, ki se na takšno stanje različno odzivajo. V raziskavi nas je zanimalo, katere so za udeležence krizne razmere ter ali bi v teh razmerah obiskali psihologa. Odgovori 297 posameznikov so nakazali, da o kriznih razmerah govorimo takrat, ko omenjamo nasilje, neurejene družinske razmere, samomor in različne oblike zasvojenosti. Samo družbeno stanje v odgovorih ni posebej izstopajoče in ga ljudje niso visoko ocenili kot krizno. Večina udeležencev bi v teh kriznih razmerah tudi obiskala psihologa. Med tistimi, ki so s psihologom že imeli izkušnjo, je večina zadovoljnih z rezultati. Na podlagi teh rezultatov zaključujemo, da ima psiholog v očeh slovenske javnosti ugleden položaj, ljudje pa mu zaupajo in ga cenijo.

Ključne besede: vloga psihologa, krizne razmere, preventivno delovanje

 

 

V času sodobne postmoderne dobe, ko nas na vsakem koraku spremljajo različne dileme in se porajajo številna vprašanja, nas zaznamuje tudi pojavnost ekonomsko-gospodarske krize. Medijska poročanja o političnih spletkah in prevarah, o naraščajoči relativni revščini, o povišanju skupnega javnega dolga in posledičnem nezadovoljstvu Slovencev se kar vrstijo. Čedalje bolj pogosta so tudi poročanja o podnebnih ekstremnih spremembah, naravnih nesrečah, umorih in samomorih. Kot je moč opaziti, živimo v času, kjer vloga različnih socialnih delavcev, pedagogov, sociologov, filozofov, kulturologov in tudi psihologov vsekakor ni zanemarljiva. Ravno z vprašanjem, kako lahko psihologi pomagamo v teh kriznih situacijah, so se ukvarjali akademiki in strokovnjaki na letošnjem posvetu Dnevi psihologov pod okriljem Društva psihologov Slovenije.

V tem duhu smo se odpravili med ljudi – na splet – in jih povprašali, kako doživljajo krizne situacije in kje v tem doživljanju je prostor za psihologa.

Tako smo na eni strani obravnavali psihologa in na drugi strani krizne razmere. Med obema pa leži vezni člen: posameznik. 

Psihologa predstavlja strokovnjak, ki pomaga skrbeti za zdravje in dobrobit vseh ljudi – posameznikov, družin, skupin in družbe kot celote (Rhode Island Psychological Association, 2012). S svojimi teoretičnimi znanji in praktičnimi izkušnjami lahko deluje na raznolikih področjih, med katerimi izstopajo: 1) klinično in zdravstveno, 2) pedagoško ter 3) področje organizacije in dela. Ostala področja lahko zajemajo področje športa, sodstva, vojske, ekologije, prometa, raziskovanja in podobno (Društvo psihologov Slovenije, 2013).

Krizne razmere lahko najbolje predstavimo kot tiste razmere, ki so za razliko od prehodnih razvojnih kriz definirane kot akutne in pogosto dalj časa trajajoče motnje, ki se lahko pojavijo v posamezniku ali socialnem okolju kot rezultat emocionalnega tveganja (Sandoval, 2013). Tako kriza ni definirana samo kot dejavnik, ampak je predvsem odziv posameznika na dogodek (James & Gilliland, 2001). Musek in Pečjak (1995) termin kriza definirata kot relativno hudo duševno in osebnostno obremenitev, ki je navadno trajnejša in prizadene naše običajno duševno ravnovesje. Kriza je skupaj s kriznimi razmerami pogosto posledica stresnih dogodkov, ki nas ovirajo pri doseganju zastavljenih ciljev, a se slednji zelo razlikujejo.


Posameznik v tem polju našega zanimanja predstavlja vezni člen. In ravno na mestu veznega člena smo tudi zastavili naslednja raziskovalna vprašanja.

1) Kaj širša javnost dojema kot krizne razmere?

2) Ali bi v kriznih razmerah obiskali psihologa?

3) Kaj natanko so tisti, ki so že obiskali psihologa, pričakovali od njega?

4) Ali so bili z rezultatom zadovoljni?

5) Kaj pa so pričakovali tisti, ki še niso obiskali psihologa?

 

Metodološko gledano je v raziskavi sodelovalo 297 posameznikov, med njimi 81 % žensk (n = 240) in 19 % moških (n = 57). Večina udeležencev (n = 227) je bila v starostnem razponu 20–40 let. Kar 70 % je bilo študentov, 14,2 % zaposlenih, 9,8 % brezposelnih posameznikov in 6 % srednješolcev.

 

Graf 1: Grafični prikaz spolne sestave vzorca raziskave.

Za potrebe raziskave je bil izdelan spletni vprašalnik, sestavljen iz 24 vprašanj. Slednja so se nanašala na posameznikovo razumevanje kriznih razmer in na specifičnost morebitnega obiska pri psihologu (v skladu s predhodno izbrano kategorijo kriznih razmer). Udeleženci so preko številnih kanalov (e-pošta, spletne strani) prejeli spletno povabilo za reševanje, ki je potekalo v drugi polovici maja 2013.

 

Graf 2: Prikaz pogostosti izbire kriznih razmer in namera obiska psihologa glede na izbrano krizno razmero.

Kot nakazujejo rezultati, največji delež udeležencev meni, da med krizne razmere spadajo nasilje, neurejene družinske razmere, namera o samomoru, zasvojenost z drogami in alkoholizem. Med ponujenimi možnostmi so udeleženci sami navajali še naslednje: prometna nesreča, vojna, težave z zdravjem in naravne nesreče.

 

Graf 3: Pričakovanja od psihologov s strani tistih, ki so ga že obiskali in tistih, ki ga niso.

Razvidno je, da udeleženci (tako tisti, ki so psihologa že obiskali kot tisti, ki ga še niso) od psihologa pričakujejo predvsem svetovanje, pogovor in razumevanje. Manj jih pričakuje spodbudo in terapijo. Kot druge možnosti so udeleženci navajali, da pričakujejo tudi pomoč in usmerjanje, človeški odnos in pomoč pri prepoznavanju lastnega stanja kot normalnega in sprejemljivega.

 

Graf 4: Prikaz zadovoljstva z obiskom pri psihologu.

Prikazani rezultati kažejo, da je velika večina tistih, ki so obiskali psihologa, zadovoljnih z rezultati obiska. Razlogi, ki so jih navajali tisti, ki s psihologom niso bili zadovoljni, pa so bili predvsem nerazumevanje, neznanje in nestrokovnost, odsotnost pristnega človeškega in/ali profesionalnega odnosa, strogo diagnosticiranje in da napredka sploh ni bilo mogoče zaznati.

Moč je opaziti, da skozi raziskavo udeleženci izražajo namero, da bi psihologa dejansko obiskali v primeru katerekoli od navedenih in izbranih kriznih razmer. To dejstvo priča o tem, da je psiholog v našem okolju priznan in prepoznan. V obzir pa moramo vzeti dejstvo, da je na našem vzorcu psihologa dejansko obiskalo le 30 % udeležencev. Od teh smo torej lahko pridobili podatke o zadovoljstvu s storitvami, ki jih psiholog nudi. Ostali udeleženci pa so pripomogli k ustvarjanju slike o splošnem mnenju o psihologih. Podobne rezultate potrjujejo tudi študije Ameriškega psihološkega združenja (APA), kjer je bil eden izmed pomembnih zaključkov tudi ta, da lahko tako psihologi kot tisti, ki preučujejo vedenje, pomagajo pri razrešitvi mnogih problemov, povezanih s kriminalom, terorizmom, skrbjo za zdravje in izobrazbo (Breckler, 2012).

Vprašanje, ki se postavlja pa je, ali je ob tam vstopanju psiholog dovolj uspešen in dostopen ter ali lahko njegov vstop naredi razliko, povzroči spremembo.

Glede na podatke žal ne moremo neposredno sklepati o realnih možnostih vstopa in dostopnosti psihologa. Lahko pa ugotovimo, da posamezniki v našem vzorcu menijo, da bi pomoč psihologa v kriznih razmerah potrebovali in jo tudi poiskali. V prispodobi rečeno, bi torej lahko trdili, da ima psiholog odprtih mnogo vrat v posameznikovo življenje, ko je le-ta v krizi. Naša naloga je tako zagotoviti, da je psiholog na voljo, ko ga posameznik potrebuje in poišče pomoč. Prav tako pa je naša naloga tudi opolnomočiti posameznika in družbo, da se v kritičnem trenutku obrne na psihologa, ki nudi ustrezno in strokovno psihološko pomoč.

Da bi lahko oba zgoraj zapisana cilja dosegli, moramo v prvi vrsti še dodatno educirati psihološko javnost o psihološkem poklicu ter ga detabuizirati. Zato naj se dejavnost psihologov usmerja v širši domet in ‘’strokovno poljudnost’’, kar je mogoče doseči s praktično naravnanostjo študija in poznejše psihološke dejavnosti.

Na tem mestu želimo tudi poudariti pomen preventivnega delovanja v smeri odpornosti posameznika, na najrazličnejše življenjske izzive ter na pozitivno psihologijo kot tisto, ki posameznika spodbuja k aktivnem delovanju za dosego svojih ciljev.

Pričujoča študija nam tako lahko navkljub nekaterim metodološkim pomanjkljivostim služi kot preliminarna raziskava javnega mnenja o psihologiji na slovenskih tleh in njeni vlogi v kriznih razmerah sodobnega časa ter zagotavlja tehtna izhodišča za nadaljni razvoj tematike v teoriji in praksi.

 

Viri in literatura:

Breckler, S. What everyone needs to know about psychology. Psychological Science Agenda, 26(3). Pridobljeno s spletne strani: http://www.apa.org/science/about/psa/2012/03/about-psychology.aspx

Društvo psihologov Slovenije. Najdi psihologa. Pridobljenona s spletne strani: http://www.dps.si/najdi-psihologa

James, K. & Gilliland, B. Crisis Intervention Startegies. Pacific Grove: PA: Brook/Cole, 2001.

Musek, J. & Pečjak, V. Psihologija. Ljubljana: Educy, 1995.

Rhode Island Psychological Association. What is A psychologist? Pridobljeno s spletne strani: http://www.ripsych.org/what-is-a-psychologist

Sandoval, J. Crisis Counseling, Intervention, and Prevention in the Schools. New York: Routledge, 2013.