Izzivi partnerskega odnosa v sodobnem času (2. del)

Izzivi partnerskega odnosa v sodobnem času (2. del)

Najbrž se je že vsak izmed nas vprašal, kje so razlogi, ki vodijo partnerja v prevaro? Še pred tem pa morda razčistimo pojem: prevara. Mnogo ljudi za prevaro smatra le »skok čez plot«, ki se konča s spolnim odnosom z drugo osebo. Kaj pa tisti, ki najdejo svojega partnerja, kako se opolzko pogovarja z neznanci ali neznankami preko spleta? Pri tem pa so prizadeti, kot če bi doživeli pravo prevaro na štiri oči. Tudi tu gre za prevaro v emocionalnem smislu; govorimo o t.i. čustveni zlorabi. V mislih je partner namreč že prevaral svojega partnerja in kljub manjkajočemu dejanju nagovarjanje ali pa pogovore o spolnem odnosu štejemo kot prevaro.

Sedaj pa k vprašanju, kaj sproži pri partnerju to, da se v tovrstna dejanja sploh spusti? Nezvestoba je pojem, ki so ga poznali že naši predniki, prababice in pradedki, zato ne bi bilo primerno kriviti samo interneta! Res pa je, da je medmrežje danes le še dodaten sprožilec za dejanja nezvestobe, četudi je le-ta »samo virtualna«. Zakaj je spoznavanje po medmrežju lahko tako nevarno, sem opisala že v prejšnjem prispevku. Sedaj pa bi morda malo več spregovorila o vzrokih za prevaro. Oseba, ki ogromno časa preživi na internetu, doma pa ima partnerko ali partnerja z otroci, bi se lahko bolj aktivno vključila v družinsko življenje, sodelovala pri gospodinjskih opravilih ali pa se preprosto več posvečala otrokom! Tako bi hkrati preprečila, da bi se sploh pričela dolgočasiti in seveda to, da bi se kratkočasila s spoznavanjem z novimi osebami. Vendar pa se partnerji, najpogosteje so to ženske, včasih bojijo aktivno vključiti svojega partnerja v družinsko življenje in gospodinjska opravila, kot da je to nekaj, s čimer delajo njim uslugo in ne njihova partnerska in starševska dolžnost! Za tiste, ki se ob partnerju ali pa svoji družini dolgočasijo, pa bo tudi sam »ritual« prevare, lahko prav poživljajoč: dopisovanja na skrivaj, sestajanje skrivoma in potem še pazljivost, da ne bodo pri tem ujeti, lahko prinesejo veliko razburljivosti in adrenalina - bolj kot samo dejanje prevare! 

Pa če pogledamo v samo dinamiko psihičnega procesa in osebnosti osebe, ki se odloči za prevaro. Navzven osebe lahko delujejo zelo različno; samozavestno ali pa nesamozavestno; predrzno ali pa zadržano. Vendar pa ima takšna oseba globoko v sebi občutke manjvrednosti ali nevrednosti. Po domače bi temu rekli manjvrednostni kompleksi. V resnici ne čuti, da je vredna ljubezni, četudi jo od partnerja prejme veliko. Zato mora potrditve iskati drugje, izven partnerskega odnosa. Morda bo oseba navzven lahko zelo samozavestna, a o sebi ne bo imela resnično pozitivne samopodobe! Pa še nekaj: pogosto imajo osebe, ki so nezveste, globoke občutke sramu, s katerimi včasih težko živijo in podzavestno čutijo, da morajo ta sram prenesti naprej. Sram pa se najlažje prenaša naprej preko spolnih odnosov. Za spolne odnose, ki veljajo za prešuštništvo, pogostokrat rečemo, da je oseba osramotila svojega partnerja, pri tem pa je beseda »sram« osrednjega pomena! V kolikor pa bi prešuštnica zanosila, pa bi s tem seveda bila osramočena tudi ona! Vendar pa oseba, ki vara svojega partnerja, v prvi vrsti osramoti sebe oz. svoj sram, s katerim težko živi, prenese dalje preko spolnega akta z nedovoljeno osebo. Na ta način se vsaj začasno znebi pretirane količine sramu in jo »poda« naprej; bodisi svojemu partnerju ali pa tistemu s katerim ima afero, na način, da ju ba osramoti s svojim dejanjem.     

Od kod izvira slaba samopodoba in z njo vsi občutki manjvrednosti, nevrednosti ter sramu? Kot zakonska in družinska terapevtka bom seveda v prvi vrsti kot vzrok za razvoj vseh slabih čutenj zagovarjala otroštvo! Mnogi so si skozi otroštvo in obdobje adolescence izoblikovali slabo samopodobo in s tem komplekse ter čutenja, s katerimi slabo živijo! Vzrok za to je lahko bila kakšna oblika nasilja s strani staršev: psihična, fizična, spolna ali zanemarjanje; četudi samo v emocionalnem smislu (Več o nasilju in njegovih oblikah bom spregovorila v kakšnem izmed mojih naslednjih pisanj.). Pomemben dejavnik lahko igra tudi vrstniško nasilje, saj so predvsem adolescentje, pri katerih se samopodoba oblikuje, najbolj ranljivi in dojemljivi, da si bodo ob nizu nesprejemanja, zavrnitev ali nasilnega ravnanja s strani vrstnikov, izoblikovali slabo samopodobo.

 

Avtorica: mag. Klementina Sambolić, prof.RP, univ.dipl.soc.del., Predsednica Društva za psihosocialno pomoč in terapevtske storitve-Psih@